Vaš brskalnik ima onemogočen java script, zato kazalo internetne strani ne deluje pravilno. Vključite java script.
X
objavljeno: 22.10.2013
Blog: Rešitev, kje si?!
Mediji - in kako resnica postane laž


V prejšnji objavi smo si na dveh primerih pogledali, kako zadostikrat ponovljena laž postane v naših glavah resnica. Sedaj pa si bomo pogledali, kako dostikrat oblatena resnica postane laž.

A najprej si razjasnimo enega izmed glavnih napadov na resnico. Veliko ljudi ne želi verjeti, da obstaja ena resnica, en Bog. Obstajalo naj bi več resnic in več bogov in vse naj bi bilo eno. Dobro. Če to zares kdo verjame, potem se ne bi smel jeziti, če bi mu njegov delodajalec ali pa njegova stranka izplačala 5x manj denarja, kot bi mu morala. To je pač njihova resnica. Ljudje so netolerantni do resnice. Govorijo, da obstaja več resnic, da prave resnice ne moremo spoznati, a ko gre za njih, znajo prav lepo povedati, da obstaja samo ena resnica in da jo popolnoma poznajo. Brez resnice ne moremo živeti, čeprav se delamo, da lahko.

Razjasnimo si še nerazumevanje netolerantnosti. 1. Lahko sem netoleranten do osebe in 2. lahko sem netoleranten do idej, do napak, do pravilnih rezultatov, do laži ali pa do resnice. Poštena oseba je netolerantna do laži, dobra oseba je netolerantna do krivic, ki se dogajajo ljudem. Baraba pa je netolerantna do resnice in do razkrinkanja barabije. Bodimo si na jasnem, da Biblija razkrinka vse barabije, tudi tvoje in tudi moje. Vprašanje je samo, kako bomo mi reagirali, ko smo enkrat razkrinkani. Ali bomo priznali, ali pa bomo še naprej zanikali in blatili tistega, ki nas je razkrinkal. Sam osebno, sem zelo težko bral Biblijo. Za praktično vse, kar sem v življenju naredil, je bilo zapisano, da si zaslužim smrt. Moreče branje. Potem pa sem se nehal upirati. Priznal sem, da je to, kar je bilo meni normalno, Bogu zelo nagnusno in ljudem zelo škodljivo. Priznal sem Bogu: "Bog pa res, zaslužim si smrt!" In potem vidiš, da ti je dana še ena priložnost. Jezus Kristus je namesto mene prevzel kazen za moja dejanja. In potem to lahko sprejmeš s hvaležnostjo in pustiš, da te ta izkazana ljubezen Boga spremeni v drugega človeka, ali pa nadaljuješ naprej po stari poti.

Verjetno ne boš imel nič proti, če bi bil netoleranten do napake arhitekta ali pa gradbenika, ki bi se pri izračunu za tvojo hišo zmotil in to tako zelo hudo, da bi bilo tvoje življenje zelo ogroženo. Arhitektu ali pa gradbeniku bi moral povedati, da se je zmotil. Zakaj? Ker sem netoleranten do napak, zato ker ne toleriram, da bi se tebi kaj zgodilo. Verjetno ne bi bil vesel, če bi bil do te napake toleranten in ne bi hotel "prizadeti" gradbenika. Kristjan ne sovraži ljudi in je toleranten do ljudi, netoleranten pa je do napak, laži, ki ljudem škodijo (prim. Efežanom 6:12) Kdo pa je kristjan? Tisti, ki izpolnjuje Božjo voljo. Tisti, ki pozna Božjo voljo. Tisti, ki je slišal in sprejel evangelij. Veliko ljudi ga posluša, a ga ne slišijo in zato ga ne sprejmejo. Kristjan je tisti, ki živi za Kristusovo slavo in ne za sebe. Tisti, ki živi za ljubezen in za resnico in za pravo življenje. Tisti, ki mu je mar za druge...

In ker smo ljudje lažnivi, se lahko lažemo, kolikor hočemo. Nekateri ljudje govorijo, da so kristjani, a so tolerantni do posiljevanj otrok (npr. katoliško duhovništvo) praktično v Kristusovem imenu. Kolikšna je njihova ljubezen do Kristusa, če tolerirajo dejanja, ki blatijo njegovo ime? Kolikšna je njihova ljubezen do ljudi, otrok?

Če nekdo trdi, da je zdravnik, mu lahko verjamemo, lahko pa ne. A ko se z njim pogovarjamo, ko ga opazujemo pri delu, lahko ugotovimo, ali je zares zdravnik ali pa je le igralec. Da se prepričamo, moramo vedeti, kaj počne pravi zdravnik. In tako je tudi s kristjani. Ne moreš kar verjeti vsakemu, ki govori, da je kristjan in krade, posiljuje, preklinja Boga, govori, da ni resnice, da resnica ne obstaja in tako naprej. Tudi katoliški verniki bi zelo težko bili kristjani, saj so tolerantni do del svojih voditeljev. (Žal si za svojega voditelja niso izbrali Jezusa, ampak duhovnike.) Kdo je kristjan in kaj počne, je zapisano v Bibliji.

Čisto, čisto na kratko bi lahko rekli, da je kristjan toleranten do oseb, saj ve, kaj je v njihovih srcih - on je bil isti (prim. Hebrejcem 4:15). Ni pa toleranten do stvari, ki so sovražne resnici, ljubezni, življenju. Ni toleranten do goljufij, prevar. In ravno nasprotno velja za svet. Svet govori o tolerantnosti in res je toleranten do goljufij, prevar. Netoleranten pa je do ljudi in do vsega, kar je dobro, čeprav se na prvi pogled zdi, da temu ni tako.

Laž ima kratke noge, kaže vam pa roge...
Razkrijmo sedaj zgoljufano tolerantnost sveta. Poglejmo si tolerantnost do vseh religij in do vseh svetih spisov.

Tako zelo smo tolerantni do laži, da si danes lahko praktično vsak izmisli svojo religijo, jo registrira in že je deležen raznih ugodnosti. Če to ni posmeh pravemu Bogu in pravi religiji! Če to ni trud, da se zakrije resnico v množici laži...

Najprej si poglejmo članek v Dnevniku, z dne 24.9.2013, rubrika n.n. Seveda boš lahko ugovarjal, da to ne šteje, saj je pod rubriko n.n. Res ne šteje, ampak ko to slišiš tolikokrat in tolikokrat, to pusti na tebi posledice.

Začnimo z analizo.
Naslov: IQ in nebesa - tak naslov lahko kaže na povezanost IQ in nebes, lahko pa na njuno izključevanje.
Prvi stavek: Na britanski univerzi Rochester so se dokopali do zanimivih spoznanj o povezavah med inteligentnostjo in religioznostjo.
V prejšnji objavi smo videli, kako si znanost z goljufijo ustvari pri ljudeh ime, avtoriteto, kako znanost postane v očeh ljudi nezmotljiva (mimogrede, to je lastnost Boga) in ko vidijo napisano, da so na neki univerzi nekaj ugotovili, to sprejmejo kot živo resnico. Prav nič drugače ni v številnih religijah, kjer je resnica vse, kar povedo duhovniki ali vidci, šamani, "sveti" možje.

Nadaljujmo: Z drugimi besedami: bolj kot je človek inteligenten, manjša je verjetnost, da bo tudi vernik.
Kdo pa je inteligentnejši?
Beremo: ... so raziskovalci pri iskanju vzrokov veliko pozornosti namenili dejstvu, da si inteligentnejši ljudje lažje poiščejo boljše, bolje plačane službe. Zaradi tega so bolj samozavestni, samozavestni ljudje pa v večji meri verjamejo sebi in svojim spoznanjem.

O tem govori tudi Biblija. Bil je služabnik, ki ni dobro skrbel za gospodarjevo premoženje. Gospodar ga je želel odpustiti in ko je to izvedel služabnik, je poklical vse ljudi, ki so gospodarju karkoli dolgovali. Če so mu dolgovali recimo 1000 srebrnikov, jim je dolg zmanjšal na 500 srebrnikov. Ko ga je gospodar odpustil, je bil tako goljufivi služabnik preskrbljen. Zaupal je v sebe. In potem je rečeno, da se otroci teme bolje znajdejo v tem svetu kot otroci luči (Luka 16:8). Kristjan na tem svetu ni doma, njegov dom je v nebesih. In mimogrede, katere službe pa so najbolje plačane? Kakšen vpliv imajo na človeka, na okolje? Ali je npr. prostitucija, ki uničuje ženske, moške na čustvenem nivoju, na telesnem nivoju (bolezni), na duhovnem nivoju dobro plačana ali ne? Preprodaja drog? Izdelava orožja? Kaj pa skrb za sočloveka? Humanitarno delo? Naravno kmetovanje? Kdo zasluži več denarja - duhovniki in pridigarji laži ali resnice? Vprašajte katolike - oni so se odločili za laž. Zakaj izpostavljam katolike? Ker učenje katolicizma in dejanja katolikov ljudje enačijo z biblijskim učenjem, navodili Jezusa Kristusa, ko jim v resnici popolnoma nasprotujejo.

In še ena zanimivost. Satanisti, otroci tega sveta zaupajo v sebe. Oni so sami sebi svoja opora, bog. Kristjan pa zaupa v pravega Boga in zaradi tega ne more goljufati ljudi. Poleg tega tudi ni depresiven in ne rabi se bojevati z drugimi ljudmi za bogastvo tega sveta, za slavo... imejte jih. Kristjan gleda v nebesa.

Veš, vera v sebe, povzroči obup, nebogljenost, napihnjenost, ponos, osamljenost... Mi smo dobri, mi poznamo rešitev, mi, mi, mi. Religija samozavesti se reklamira kot odgovor na vse naše težave. Resnica pa je, da s seboj prinaša veliko težav - a tega inteligentni ljudje nočejo videti.

Bog loči modrost tega sveta, ki je zanj norost, od prave modrosti, za katero pa svet misli, da je norost.

Da, res je, ljudje verujejo tudi v lažne bogove, v kipce, v lažnive ljudi, ki naj bi imeli stik z duhovnim svetom. A kako naj ti bo pomagal kipec, ki ne vidi, ki ne hodi, ki ne misli? Išči pravega Boga!

Inteligentni ljudje verjamejo svojim spoznanjem, je še zapisano. Dobro, verjemite. Raziskuje, spoznavajte, pojdite v globino in garantiram vam, da boste uvideli, da nam je Bog pustil zapisano svojo voljo v Bibliji in v naših srcih. Kaj pa boste potem storili s tem, pa je med vami in Bogom. Ali se boste 100% obrnili k Bogu in živeli v skladu s svojo vestjo, ali pa boste zakleli in skušali popljuvati in uničiti njegovo besedo, zapisano v Bibliji in v vaši vesti... Biblija opominja, naj preizkušamo vse - tudi njo samo. Bog ne zahteva slepe vere - slepo vero zahteva ta svet (ekonomija, znanost...).

Berimo naprej: Kaj bi na to dejal papež Frančišek, ne vemo, znano pa je, da je že javno dopustil, da gredo tudi ateisti v nebesa... Da zvišajo tamkajšnji povprečni IQ?
Kdo je ateist? Tisti, ki ne želi verjeti v nekaj večjega od sebe. Tisti, ki je sam sebi svoj bog. Pogovarjam se z ljudmi in poslušal sem tudi veliko pogovorov, intervjujev z ateisti. Imajo eno zanimivo lastnost - ne prenašajo avtoritete. Oni so najbolj pametni. Ugotovitve briljantnih umov - tudi ateistov, ki so vse svoje življenje posvetili raziskovanju določene tematike, niso ponavadi navadnemu povprečno inteligentnemu ateistu, ki razmišljanju o isti tematiki ni posvetil niti enega samega dneva, nič vredne. On, ki je povprečno inteligenten in ki ni o zadevi nič razmišljal, ve v svojih očeh več, kot nekdo, ki je bil (ali pa je) daleč inteligentnejši in je o zadevi razmišljal veliko časa. Če se ti to zdi inteligentno - meni se ne zdi. In tako se seveda z ateisti ne da pogovarjati. Oni vse vedo. Čeprav jim drugi ateisti dokažejo, da se motijo, jih to nič ne briga. Seveda so izjeme, ampak so zelo redke.
Jezus je o tem govoril malo drugače, kot govori papež - ali pa kot so ga citirali na tem mestu. Če je ateist oseba, ki ne priznava večje avtoritete od sebe, če je sovražen samemu konceptu bitja, ki je več kot on, potem ne vem, kaj bi počel v nebesih. V nebesih bi strašno trpel. Nebesa bi bila zanj pekel.

Poglejmo si sedaj ateistično inteligenco. Splošno je znano, da se naslovi knjig pišejo z veliko začetnico, a ateisti tega očitno ne vedo.


Žurnal, stran 8, 24. sept. 2013

Da, duševne bolezni imajo lahko organsko napako, lahko pa jih povzročajo duhovna bitja. Znanost tega ne priznava in zaradi tega ne more ozdraviti večine duševnih bolezni. Veliko ljudi verjame v to in večinoma se zatekajo k čarovnicam in čarovnikom, ki so preoblečeni tudi v kristjane. Duh jih za nekaj časa neha trpinčiti, ljudje dobijo vero v napačno osebo, v napačnega duha (ki ni Božji) - potem pa s tem nadaljuje. Nad kristjanom (pravim kristjanom, ki je sprejel evangelij in ga ima v srcu) pa duhovi (hudiči) nimajo moči.

Članek se zaključi z napačno ugotovitvijo, da nekateri duševnih bolezni ne vidijo kot bolezensko stanje, temveč kot značajsko napako. Ne vem, od kje predsedniku Lifeway Research inštituta ta ideja.

Nadaljujmo z analizo naslednjega, zadnjega članka.

Dnevnik, 26. sept. 2013

Ni boga v nebesih, mir na zemlji. Očitno gre za članek ateista ali pa vernika v religijo nove dobe (satanizem). Ko smo v članku iz rubrike n.n. omenili, da lahko ateist (po papeževi odobritvi, mnenju) lahko pride v nebesa, smo že nakazali, za kakšno vrsto nebes gre. Gre za nebesa, v katerih ni boga. Kadar kristjan napiše besedo bog z malo začetnico, misli s tem lažne bogove (ljudi, hudiče, izmišljene kipce, denar, spolnost, vlado - v karkoli  pač položijo ljudje svoje zaupanje). Ko pa kristjan misli pravega Boga, piše besedo Bog z veliko. Oseba, recimo agnostik, ki pravi, da ne ve, ali Bog obstaja ali ne - stori pametno, da kadar piše besedo Bog, da to stori z veliko začetnico, v znak spoštovanja, kajti če Bog obstaja, je vreden te časti. Imena vseh ljudi, včasih celo njihove nazive pišemo z veliko začetnico, ime nečesa ali nekoga, ki pa je veliko večji, pa naj bi pisali z malo? To ni smiselno, razen če je v ozadju sovraštvo in zaničevanje, ki ga človek čuti do Stvarnika.

Ni pomembno, kdo je članek napisal. Danes bolj ko ne, vsi ljudje mislijo podobno. Torej, avtor članka priznava, da je ateizem komplicirana drža. Zakaj je komplicirana? Zato, ker ne deluje. Največji umi, tudi vzornik tako imenovanih novih ateistov, Richard Dawkins, se nima za ateista. Če človek le malo razmišlja, ne more biti ateist. Kdor dopušča možnost, da Bog obstaja, je agnostik. In Richard Dawkins se ima za agnostika. Zakaj pa potem toliko ljudi, ki se imajo za ateiste, kupuje njegove knjige in ga občudujejo? Čeprav je agnostik, pravi, da je skoraj ateist. Uvedel je svoje definicije agnosticizma, ki ga je razdelil na stopnje.
Avtor nadaljuje: "Boga pač ni, biblije, korani in kar je še spremljevalne literature..." Avtor z uporabo množine ne priznava, da obstaja ena Božja beseda, ampak jih je po njegovem mnenju več, zato piše biblija z malo začetnico. Koran pa je vendarle eden. Naša kultura piše Biblijo z malo začetnico, a Koran bi morali pisati z veliko. Sem kristjan, a vseeno pišem Koran z veliko začetnico, Vede tudi pišem z veliko začetnico in tudi naslove ateističnih knjig pišem z veliko začetnico. Toliko o strpnosti do drugače mislečih in spoštovanju različnih religij. Ateistična religija ne spoštuje nikogar.
Nadaljuje: Ampak človek je ateist prav zato, ker se mu ne da razvijati militantnega odnosa od lastnih idej. Tukaj je napisano priznanje - človek je ateist zaradi tega, ker ne želi razmišljati o svojih idejah in jih preverjati. To pa zaradi tega, ker ve, da so napačne.
Gremo naprej: Ateizem je privlačen, če ga razumemo tako, kot Italijani razumejo katolicizem. Čez teden nam je vseeno za deset božjih zapovedi, ob nedeljah pa pred kosilom prebiramo Darwinovo Potovanje z Beaglom. Z vsem dolžnim spoštovanjem do drugih svetih spisov je njegov dnevnik potovanja z raziskovalno ladjo okoli sveta še vedno najlepše napisano razodetje nastanka stvarstva.
Ateistu je čez teden vseeno za 10 božji zapovedi. Npr. ne kradi drugim, ne pričaj po krivem (na sodišču), ne vlačugaj se z ženami drugih (možmi) (bolezni...), ne ubijaj. Ob nedeljah pa prebirajo Darwinovo Potovanje z Beaglom. (Seveda je to mišljeno porogljivo - ateisti ob nedeljah ne berejo Darwina.) Nato avtor nadaljuje z naslednjimi besedami: z vsem dolžnim spoštovanjem do drugih svetih spisov!!! Kakšno spoštovanje? Ali je to, da je napisal Biblija in Koran z malo začetnico spoštovanje ali namerno zaničevanje? V svoje umovanje pa je avtor vnesel še eno zelo veliko netočnost in laž. Darwinovo Potovanje z Beaglom ne opisuje nastanka stvarstva. Znanost še pred slabimi 70 leti ni vedela, ali je svet nastal ali pa je večen, Darwin pa je opisoval nastanek stvarstva? Lepo te no prosim.

Avtor nadaljuje: Svet vodijo fanatični verniki, ki razumejo eno samo resnico in nimajo nikakršnega smisla za humor. In v nadaljevanju hvali papeža Frančiška, ki je očitno ista vrana. Vrana vrani ne izkljuje oči, jager jagru stolček obdrži.
Tipična upornost ljudi do ene resnice pride tukaj lepo do izraza. Avtor namiguje na to, da če praviš, da poznaš resnico, da si fanatik. Da, res je, veliko ljudi trdi, da poznajo resnico in veliko jih je lažnivcev, ki lažejo sami sebi in tudi drugim. Njihove resnice se razlikujejo med seboj. Toda ali to pomeni, da resnica ne obstaja? Ali to pomeni, da je tisti, ki zares pozna resnico, obsojanja vreden fanatik?
Kaj pa ateisti? Tudi ateisti so fanatiki. Tudi oni trdijo, da imajo prav. Kdo je fanatični vernik? Tisti, ki ve, da nima prav, tisti, ki ve, da ne pozna resnice in zaradi tega skuša na lep ali na grd način prepričati druge, jim vsiliti svojo vero. Kristjan pa ni takšne vrste vernik. On pozna resnico. Ve, da z nasiljem ne moreš vsiliti vere nikomur (da, katoliki tega ne vedo, saj ne berejo Biblije, ampak poslušajo simpatične papeže). Njegova vera ne temelji na tem, koliko ljudi bo prepričal... Njegova vera temelji na opazovanju sveta in na Bibliji. Bolj ko poznaš svet in Biblijo, bolj vidiš izredno inteligenco, ki je bila avtorica Biblije. Kdo bi to napisal, če ne ljudje, ki so bili vodeni od Svetega duha? Po temeljitem premisleku in temeljitem raziskovanju človek pride do zaključka, da je Biblija božja beseda in božje delo. In če želimo, lahko to delo sprejmemo v svoje življenje, da nas prerodi in spremeni.

Lahko pa ostanemo modri v svojih očeh in "simpatično" držimo svoja očala, tako kot jih drži avtor. Z levo roko sklenite svoje prste na isti način in poglejte, kaj vidite. Katero število? 111, 222, 333, 444, 555, 666, 777, 888, 999, 000? Če boste dobro pogledali v svoje prste, boste videli število 666, število Antikrista in njegovih pajdašev, število sovražnika Boga.

V dejanjih, v besedah, v mislih, celo v gestah se kaže venomer eno in isto sporočilo... Zares moraš biti neinteligenten ateist, slepi vernik, da tega ne vidiš... Vsi smo bili Bogu sovražni - čas je, da postanemo z njim prijatelji.